Stara sem 58 let in že več let me mučijo zadebeljeni členki na prstih obeh rok, še zlasti ob spremembi vremena. Velikokrat čutim bolečine v hrbtenici. Pred osmimi leti sem bila na pregledu kostne gostote in tedaj so mi odkrili osteoporozo. Diagnoza mojega osebnega zdravnika je bila, da gre za Heberdenove vozliče, zato prosim gospoda ortopeda, naj mi napiše kaj več o tem? Zanima me, ali morda obstaja kakšna povezava z ugotovljeno osteoporozo. Mi bodo moji prsti sčasoma postali negibljivi? Bom še naprej lahko opravljala fizična dela? Zanima me tudi, ali obstaja kakšno učinkovito zdravilo za moje težave in kako lahko olajšam bolečine? Ali je ketonal ustrezen? Kako je s kombiniranjem zdravil za osteoporozo? Že vnaprej hvala za odgovore.
Marija
Heberdenov vozlič je trda zadebelitev in povečanje končnega členka prsta na roki. Nastane pri osteoartrozi, kronični bolezni, za katero je značilno propadanje sklepnega hrustanca, bolečina in postopno zmanjševanje gibljivosti prizadetega sklepa. Na sklepnih robovih nastaja nova, dodatna kost (osteofit ali po slovensko izrastek). Zaradi odpadlih obrabnih delcev hrustanca se občasno razvije vnetje. Značilna so izmenjujoča se obdobja poslabšanja in izboljšanja ter povezava z vremenskimi spremembami.
Laični izraz za osteoartrozo je obraba sklepov. Nastane iz neznanega razloga na predhodno normalnem sklepu, njena pogostost pa se povečuje s starostjo. Tipično so prizadeti obremenjeni (koleno, kolk, hrbtenični sklepi) in mali sklepi rok. Nekateri so prav značilno zelo redko prizadeti zaradi obrabe (rama, komolec, gleženj, zapestje).
Poleg trdih Heberdenovih vozličev na rokah lahko nastanejo tudi druge zadebelitve, denimo pri vnetnem revmatizmu (revmatoidni artritis, luskavici: in protin), a so navadno mehke. Glavno dogajanje je namreč nebakterijsko vnetje notranje sklepne ovojnice (sinovirs), sklepni hrustanec pa odmre posledično (obraba se začne z degeneracijo hrustanca in ne z vnetjem). Vnetni revmatizem je sistemska vnetna bolezen s prizadetostjo številnih organov, tipično so prizadeti sklepi med prstom in dlančnico in tudi zapestje, pogosto je prisotno vnetje ob tetivah, pa tudi značilne motnje in spremembe pri laboratorijski analizi krvi.
Osteoartroza navadno napreduje počasi, v nekaterih primerih pa močno pospešeno, zlasti pri obrabi kolka ali kolena. Nastopi vnetna faza z močnimi bolečinami (lahko tudi nočnimi) in progesivno zmanjševanje gibljivosti. Hitro napredujoča prizadetost končnih členkov prstov pri obrani je erozivni osteoartitis in je simetrična, običajno pri ženskah v srednjih letih, sedminatacije je lahko rahlo povečana, revmatoidni faktor pa negativen, značilne so tudi rentgenske spremembe.
Pri nas gre najverjetneje za običajno obliko obrabe končnih členkov, ki praviloma ne napreduje hitro in ne povzroča hude invalidnosti, kot denimo revmatoidni artritis. Strah, da bi postali prsti negibljivi, je odveč. V vnetni fazi bolezni (toplejša koža, intenzivnejše bolečine) lahko, podobno kot pri obrabi kolena, končnem sklepu prsta zastaja voda. Priporočljivo je obzirno ohlajanje. Fizično napornejše delo odsvetujemo. Zdravila za preprečevanje in odpravljanje Heberdenovih vozličev ni, bolečine in vnetje pa lahko različno lajšamo. Prvo zdravilo naj bo vedno čisti analgetik, kot na primer paracetamol, ker ne povzroča ulkusa in krvavitve iz zgornjih prebavil. Šele primeru slabega odziva začnemo z jemanjem analgoantirevmatikov (denimo aspirin, vi omenjate ketonal, rofekoksib). Rofekoksib je prav tako analgoantirevmatik kot ketonal, ki ga jemljete vi, s tem, da ima nekoliko drugačen mehanizem delovanja. Selektivno deluje samo na protivnetne receptorje v tkivih in
ne tudi na tiste, ki izločajo želodčno kislino; klasični analgoantirevmatik (ketonal) pa deluje na oboje. Pozitivni učinek: selektivnosti rofekoksiba se kaže z zmanjšano pogostostjo krvavitev iz zgornjih prebavil, morebitni negativni učinki selektivnega delovanja pri srčnih in ledvičnih bolnikih še niso v celoti razjasnjeni. Vsebinsko je rofekoksib enak drugim analgoantirevmatIkom; s svojim delovanjem samo lajša simptome (vnetje in bolečino) in ne zdravi oziroma ne odstranjuje vzroka bolezni (je simptomatsko in ne vzročno zdravilo).
V pismu omenjate tudi osteoporozo. To je kostna bolezen, kjer se kostna masa zmanjšuje in je zato nevarnost za zlom povečana. Pogostost je pri padcih večja (tipično se zlomi kolk ali zapestje), nastanejo pa lahko tudi oslabitveni zlomi vretenc brez poškodbe, to je spontano, zaradi običajnih obremenitev, ki pa pri odsotnosti osteoporoze ne povzročajo zlomov. Jemanje zdravil morate razumeti kot preventivni ukrep, s katerim želimo zmanjšati možnost zloma. Vaše bolečine v hrbtenici ne bodo po jemanju zdravil prav nič manjše, saj osteoporoza ne boli. Brez zloma poteka nemo (ne povzroča težav), pa tudi veliko oslabitvenih zlomov je odkritih po naključju, pri rentgenskem slikanju iz drugih razlogov.
Obrabne spremembe na hrhtenici pogosto niso povezane z bolečinami: mnogo ljudi ima obsežne degenerative spremembe in malo težav, drugi nasprotno. Najpogostejši razlog za bolečino v hrbtenici je nezdravo življenje (premalo in napačno gibanje, preveč sedenja, premalo preventivne telovadbe, neustrezna ergonomija pri delu, slabotne mišice). Pogosto zadoščajo preprosti ukrepi, v redkih primerih pa je potrebna tudi operativna terapija. Vsekakor je treba postaviti diagnozo in šele na podlagi te določiti nadaljne ukrepe oziroma terapijo. Zato vam priporočam natančen ortopedski pregled, s katerim je mogoče izključiti resnejše razloge za težave, kot so stisnjeno živčevje, artroza, nestabilnost, mišična bolečina, prenešena bolečina iz notranjih organov, vnetje, tumorji in podobno.
prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik
