Pred nekaj časa sem vam pisal s prošnjo za podatke o Schmorlovi herniji. Lepo sem bil presenečen nad vašim hitrim odgovorom, zato bi vas rad danes povprašal še za obrazložitev diagnoze, ki so mi jo postavili po magnetni resonanci, ki sem jo opravil pred enim mesecem. Moj osebni zdravnik mi ni znal razložiti ničesar o tej bolezni.
Radiološke diagnoze: Degenerativne spremembe torakolumbalne hrbtenice. Šmorlove hernije. Radikularne ciste skoraj na vseh segmentih.
Star sem 26 let, že od malega se rekreativno ukvarjam z igranjem košarke, a so mi jo zdravniki zdaj odsvetovali. Približno pet let čutim v hrbtenici bolečine, ki me ovirajo pri sedenju in hoji. V nogi nenehno čutim mravljinčenje, kar me spravlja ob pamet, vendar mi doslej ne fiziater ne fizioterapija nista popolnoma nič pomagala.
Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!
Peter
Magnetna resonanca je izjemno natančna preiskovalna metoda, s katero je mogoče odkriti številne spremembe na mehkih in koščenih delih hrbtenice. Ne obstajajo jasni standardi, kakšne so še dopustne spremembe pri določeni starosti. To je podobno kot denimo pri koži, kjer se običajno pojavljajo določene gube in pigmentne tvorbe, kar pa vsi razumemo kot normalen pojav. Tako tudi pri hrbtenici nastajajo določene degenerativne spremembe. Seveda pa jih ne smemo avtomatično povezati z vašimi težavami.
Proti koncu 18. stoletja je Kant opozoril na dejstvo, da je pri vzpostavitvi vzročne zveze med dvema pojavoma treba uporabiti razum. Človek je namreč nagnjen k povezovanju dveh pojavov z vzročno zvezo, kar je pogosto povsem napačno. Prototipni primer napačnega povezovanja je denimo povezovanje ugotovitev rentgenske diagnostike s kliničnimi podatki oziroma s težavami bolnika. Spoznati je treba, da tudi neokvarjena struktura lahko povzroča bolečino in da so degenerativne spremembe, ki jih ugotovimo z različnimi rentgenskimi preiskavami, lahko naključne in da torej med klinično sliko in rentgensko sliko ne obstaja vedno vzročna zveza.
To si lahko preprosto razložimo s primerom iz vsakdanjega življenja: če breme dvignemo od sebe z iztegnjenim komolcem in ga nekaj časa držimo v takšnem položaju, se bo razvila bolečina v vsej zgornji okončini. Vemo pa, da zgornja okončina ni okvarjena in da je bolečine mogoče pripisati samo veliki obremenitvi. Natančno isto se večinoma dogaja pri hrbtenici; zaradi neergonomskih obremenitev, slabe treniranosti in dela v neogretem stanju se lahko enostavno pojavi bolečina. Ker pa nas zanima, zakaj, naredimo rentgenske preiskave, na katerih se nekaj ugotovi, in potem naredimo vzročno zvezo, kar pa je večinoma popolnoma narobe. Seveda je vsak primer treba obravnavati individualno, povezati je treba namreč rentgensko sliko s težavami. Mnogokrat so dejansko prisotne ob normalni rentgenski sliki, šele globinsko slikanje (MRI ali CT) lahko pokaže vzrok zanje.
Pri vas so ugotovili degenerativne spremembe torakolumbalne hrbtenice, iz česar bi, kar tako na pamet, ne da bi videl rentgenske slike, lahko trdil, da te spremembe niso vzrok za vaše težave. O Schmorlovih hernijah sem vam že obširno odgovoril v eni od prejšnjih številk One.
Radikularne ciste so izbočenja hrbtenjačnih ovojnic, ki jih lahko imenujemo tudi meningialne ciste (perinevralne križnične) ciste – (Tarlova cista), spinalne perinevralne ciste, spinalne perinevralne koreninske ciste in/ali meningialne divertikule. Te ne povzročajo prav nobenih težav, tudi če so precej velike. V tem običajno obstaja konsenz, tako da so v vašem primeru vse ugotovitve nevzročno povezane z vašimi težavami.
Glede na nenehni občutek mravljinčenja, ki vas spravlja ob pamet, pa bo treba izključiti še druge razloge, ne samo tistih, ki so prisotni na nivoju izstopišča korenin iz hrbtenice. Izključiti je treba predvsem periferno polinevropatijo, utesnitev katerega od podkožnih živcev in podobno. Potreben bo natančen pregled pri ortopedu in pri nevrologu, da bo izključil tudi morebitne druge nevrološke okvare živčevja, ki lahko povzročajo tovrstne težave.
Zaradi hrbtenice pa prav gotovo ni nobenih razlogov, da ne bi neovirano še naprej igrali košarke.
prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik
