Pred petimi leti so se mi pojavile boleče težave v rokah, okoli enega in nato še okoli drugega komolca. Postala sta slabše gibljiva, pojenjala pa je tudi moč v rokah. Zdravnik je postavil diagnozo vnetja v komolcu, po domače teniški komolec, čeprav nisem tenisa igrala nikdar v življenju. Vnetje naj bi bilo po njegovem mnenju posledica pisarniškega dela – drže rok pri uporabi računalnika. Po prvem zdravljenju je sledilo dokaj kratko zdravo obdobje, nato poslabšanje in spet zdravljenje in tako naprej. Uporabljala sem mazili voltaren in etogel, dobivala blokade in hodila na fizikalne fizioterapije.
Zdravniki so svetovali razbremenitev pri delu, vendar v službi ne morem brez računalnika. Do redne upokojitve imam še dobrih dvajset let in zdravnik medicine dela me je označil kot popolnoma sposobno za delo.
Kako naj ravnam pri delu, da bo bolečin čim manj? Kako naj upočasnim poslabšanje stanja? Ali imam možnost skrajšanja delovnega časa na polovični urnik? Je bolezen mogoče okarakterizirati kot poklicno in kako naj to dokažem?
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Bralka
Po vašem opisu gre za bolečino v komolcu, ki izvira v narastišču mišic iztegovalk zapestja na zunanji strani komolca. Za bolezen obstajajo različna imena, npr. teniški komolec, epikondilitis, ekstenzorna tendinopatija in podobno.
Glavna značilnost je, da je gibljivost v komolcu vedno popolnoma normalna, zunanjih znakov na koži pa ni. To je namreč tendinoza oziroma skrito vnetje, ki je vidno samo pod mikroskopom in ne klinično. Zato se to vnetje razlikuje od drugih, ki so vidna navzven z rdečino kože, omejeno gibljivostjo in podobno. Imenujemo ga tudi angiofibromatoza. Razlog za nastanek bolezni ni znan, zelo pogost pa je npr. pri tajnicah, avtomehanikih in igralcih tenisa. Terapija je sestavljena iz razteznih vaj, vtiranja nesteroidnega antirevmatskega mazila, masaže z ledom, nošnje opornic. Če to ne pomaga, običajno priporočamo terapijo z laserjem, ultrazvokom. Če ni učinka, svetujemo terapijo z udarnimi globinskimi valovi (extra corporeal shock wave therapy). Če tudi to ne pomaga, kar pa je zelo redko, je treba izvesti tudi operacijo, najprej perkutano, in če ni izboljšanja, še nekoliko obširnejšo operacijo, pri kateri sčistimo vneto narastišče ekstenzorne muskulature.
Pri delu vam priporočam, da imate podlahti vedno na mizi in ne prosto v zraku. Sicer pa ta diagnoza običajno ni indikacija za razbremenitve s skrajšanim delovnim časom, prav tako ni na seznamu poklicnih bolezni. Preventivno vam priporočam predvsem izvajanje razteznih vaj z ekscentričnimi mišičnimi kontrakcijami (to je mišična kontrakcija, kjer se mišice raztezajo in ne krčijo).
prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik
