Pojdite na natančen klinični pregled

Letos pozimi sem dvignil vedro, v katerem je bilo okoli tri litre vode, in v križu me je močno zagrabilo. Bolečina je bila tako močna, da od takrat nisem sposoben za nobeno delo več. Tudi precej telesne teže sem izgubil. Zdravnik mi je predpisal vitaminske injekcije, pa mi niso pomagale. Tudi z različnimi mazili sem se zaman trudil in dobil neko kožno bolezen – srbečico, pri kateri me tako zasrbi, kot bi me nekdo s koprivami. Ne morem spati in se praskam. Zdravnik me je poslal na slikanje hrbtenice, kjer so ugotovili, da imam močno okrivljeno in zlomljeno vretence. Dobil sem bergle in elastičen pas ter tablete proti bolečinam tadol. Prosim, če mi lahko poveste, ali smem to zdravilo uporabljati. Enkrat na teden namreč zaužijem fosamax, rocaltrol, kalcijev karbonat in še folacin. Zdravnik mi je rekel, da imam premehke kosti, vendar pa mi v hrbtenici škriplje in temu ne verjamem, saj so mehke kosti bolj gibljive. Ali omenjeno zdravilo dela še večjo škodo? Hvala za odgovor in lep pozdrav! Viljem

Iz vašega pisma razumem, da ste pred približno pol leta dvignili težko breme, dobili ste nenadne bolečine v križu, rentgenska slika pa je pokazala oslabitveni zlom. Zdravite se tudi zaradi osteoporoze, poskušali ste se pozdraviti z različnimi mažami, po katerih se je razvila alergija. Pri osteoporozi niso kosti mehkejše, so pa bolj krhke. Večja krhkost lahko povzroči tako imenovane oslabitvene zlome, ki lahko nastanejo tudi pri dvigu težkih bremen prav na hrbtenici, kot se je najverjetneje zgodilo pri vas. Sicer so zlomi običajni pri padcih, pri katerih je zaradi večje krhkosti prag za zlom nižji kot pri normalnih kosteh. Po šestih mesecih bi oslabitveni zlom že moral nehati boleti, kajti bolečine pri njem trajajo največ nekaj mesecev. Zdravljenje s steznikom je pravilno, kreme proti bolečinam praviloma pri oslabitvenih zlomih ne pomagajo. Morda lahko nekoliko izboljšajo počutje, vendar samo prehodno. Pravilno je, da jemljete tablete in kapljice proti bolečinam. Vsa ta zdravila nekako razdelimo na dve veliki skupini, na nesteroidne antirevmatike in na čiste analgetike. Nesteroidni antirevmatiki delujejo škodljivo na želodec, saj lahko povzročajo poslabšanje ulkusnega sindroma in tudi krvavitve v zgornjem prebavnem traktu. Čisti analgetiki (tramadol, paracetamol) pa ne vplivajo škodljivo na želodec, tako da jih v vaši starosti prednostno predpisujemo.
Sam občutek, da ste zjutraj nerazgibani in trdi, ni prav nič povezan z mehkostjo oziroma krhkostjo kosti, temveč je to pojav, ki se praviloma pojavi zjutraj zaradi specifičnega delovanja vegetativnega sistema in daljšega obdobja mirovanja čez noč. Pravilno je torej, da jemljete zdravila proti bolečinam in imate tudi terapijo zaradi osteoporoze, za katero razumem, da je laboratorijsko dokazana. Vseeno pa je nenavadno, da vas po šestih mesecih še vedno tako hudo boli, tako da bi bilo treba vzrok nekoliko diagnostično obdelati. Lahko, da je zlom že zaraščen, bolečine pa imate zaradi napredovanih degenerativnih sprememb. Pomembno je, da jih nimate v spodnjih okončinah, kajti tedaj bi lahko zlom pritiskal na živčevje v hrbtenici. Takrat je včasih potrebna tudi operativna terapija.
Po mojem mnenju potrebujete natančen klinični pregled, ki bo prispeval k interpretaciji rtg-slike. Na podlagi tega pregleda je lahko svetovana terapija, običajno priporočamo modifikacijo fizične aktivnosti, nekatere stvari namreč odsvetujemo, druge pa priporočamo. Ugotoviti je treba, za kakšen tip bolečin v križu gre: se povečajo pri predklonu ali pri zaklonu. Poleg tega je treba raziskati druge vzroke za oslabitveni zlom, kajti tudi različna vnetja, sistemske bolezni in nekatere druge bolezni lahko spremenijo strukturo vretenca tako, da pride do patološkega zloma. Ni namreč samo osteoporoza bolezen, ki povzroči take zlome. Potrebujete torej natančen klinični pregled in ponovno rtg-slikanje, priporočam vam tudi, da opravite osnovne laboratorijske preiskave krvi in urina. S temi podatki vam bo zdravnik z lahkoto povedal, kaj se pri vas pravzaprav dogaja in kaj je treba terapevtsko in preventivno storiti.

prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik