Spoštovani ortoped, stara sem 47 let. Od leta 2003 imam bolečine v desni rami. Začelo se je ponoči in misleč, da imam morda ramo odkrito, sem se bolj pokrivala. Seveda ni nič pomagalo. Podnevi sem občasno imela bolečine tudi ob obremenitvi (npr. likanje). Odpravila sem se k ortopedu. Po ugotavljanju gibljivosti roke mi je dal blokado (julij 2005). To je zaleglo manj kot eno leto, ko so se bolečine spet pojavile podnevi ob obremenitvi še bolj izrazito (npr. težko sem nesla nakupovalno vrečko iz trgovine). UZ je pokazal vtisnitveni sindrom desnega ramenskega sklepa (tetiva supraspinatusa desne rame edematozna in zadebeljena na 8 mm, na levi strani enaka tetiva 4 mm). Ortoped se je ponovno odločil za blokado (marec 2006). Izboljšanje je bilo občutno dve leti. Nato so se bolečine znova pojavile, še posebno me je zmotilo mravljinčenje od rame navzdol do prstov (npr. v ležečem položaju pri zobozdravniku me je med ramo in komolcem zelo bolelo in mravljinčilo v mezincu in prstancu, podobno npr. pri frizerju ob držanju glave nazaj). Ponovno sem šla k ortopedu, ugotovil je: Fanelov znak pozitiven po pol minute mravljinčenje v 2. 3. in 4. prst, RTG desne rame b.p. RTG vratu: nekoliko zožen i.v. prostor C6-C7, videti je tudi zmerne osteofite na 5. in 6. vratnem vretencu, na 6. tudi dorzalni osteofit na spodnji krovni ploskvi. Priporočil je fizikalno terapijo Glison, UZ desnega ramena, DDT vratu, vaje za hrbtenico in ramena. Vse omenjeno sem od julija do septembra 2010 tudi opravila. Nekaj časa je bilo kar bolje. Vaje za vrat redno izvajam tudi doma. Pri tem naj poudarim, da sem postala pozorna na »hreščanje«, ko delam krožne gibe (vaja, ko z nosom »rišemo« krog), pa tudi pri stranskem pogledu navzgor desno in navzdol (pod pazduho) mi kar škrta. Spet me torej boli, a ne rama, ampak roka od rame do komolca. Morda je za vse skupaj še pomembno, kakšno delo opravljam: najprej 18 let zgolj psihično obremenjujoče, brez prisilnih drž ali gibov, zadnjih sedem let pa ves čas za računalnikom. To me že sicer zelo obremenjuje (ne maram računalnika!), pozabim na pravilno držo (edino pod nogami ima podloženo stojalce, ni časa za redne vmesne odmore in telovadbo). Včasih se spomnim in nekaj minut delam vaje za vrat, a to je gotovo premalo. Pri vsakem gibu z glavo nazaj čutim bolečine od rame do komolca. Za rekreacijo še kar skrbim, gotovo premalo, a kolesarim, tečem, hodim v hribe. Za vaše cenjeno mnenje bom hvaležna. Lepo vas pozdravljam.
Beti
Spoštovani,
iz vašega pisma sledi, da ste se v letih 2005 in 2006 zdravili zaradi utesnitvenega sindroma v desni rami. Kasneje pa opisujete, da je šlo za problem utesnitve središčnega živca v zapestju, hkrati pa navajate tudi določene preiskave problema, ki bi bil lahko v predelu vratne hrbtenice. Gre torej za tri ločene stvari, treba je vsebinsko določiti, koliko težav izvira iz vsake lokacije posebej. Prva je torej rama, ugotoviti je treba, ali je še vedno omejena gibljivost, ki je posledica problema v desni rami. Treba se je opredeliti, koliko so vaše težave posledica utesnitve središčnega živca v zapestju in koliko so težave, ki bi bile lahko posledica problema v vratu (spondiloza s pritiskom na živčevje). Treba pa se je opredeliti še do ene stvari: ali obstajajo tudi boleči mišični vozli, ki radi posnemajo težave, ki izvirajo iz vratu, v resnici pa so problem mišice.
Potrebni so torej natančen pogovor, natančen pregled pri ortopedu in potem razmejitev posameznih vzrokov in na podlagi tega predpis terapije. Če ste imeli v letu 2005 in 2006 težave zaradi desne rame in tudi če so bile ugotovljene degenerativne spremembe, kalcinacija itd., to še ne pomeni, da so kakršne koli težave, ki jih čutite v tem predelu, lahko izključna posledica problema, ki izvira iz desne rame. Problem je v tem, da je lahko bolečina prenesena iz vratu v desno ramo, lahko je prenesena iz bolečega mišičnega vozla obramenske muskulature v predel rame, možen pa je tudi prenos zaradi utesnitve središčnega živca iz zapestja v predel desne rame. Potreben je torej pregled pri izkušenem ortopedu, ki lahko razmišlja o razmejitvi posameznih vzrokov. Ni nujno, da posamezen vzrok prispeva enak delež težav vsak dan, to se lahko namreč spreminja v odvisnosti od drugih dejavnikov, zato je resnično treba zelo dobro prisluhniti bolniku, kajti sama anamneza že lahko pove marsikaj o lokaciji, ki je vir težav. Le na podlagi vsega tega je mogoče predpisati terapijo, kajti sicer je predpisana na pamet, kar pa je seveda strokovno nedopustno.
prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik
